Pripravil: Igor Grofelnik
Ustanovitev podjetja je vznemirljiv korak, ki prinaša nove možnosti za rast, neodvisnost in ustvarjalnost. Vendar pa je pot do uspeha pogosto posuta z izzivi, še posebej v prvih fazah delovanja podjetja. Slovenija, kot del Evropske unije in svetovnega trga, ponuja številne možnosti za podjetnike, a hkrati se mnogi novoustanovljeni podjetniki soočajo z vrsto ovir, ki otežujejo njihov začetek. V tem članku bomo raziskali, zakaj so prvi koraki za podjetnike v Sloveniji tako težki, katere so največje ovire in kako bi država lahko izboljšala poslovno okolje za spodbujanje podjetništva.
Kompleksna birokracija in administrativni postopki
Ena izmed največjih ovir za podjetnike v Sloveniji je kompleksnost administrativnih postopkov. Kljub temu, da Slovenija ponuja več digitalnih orodij, kot sta portal SPOT in e-VEM, ki omogočata enostavno registracijo podjetja na daljavo, številni postopki ostajajo zapleteni in časovno potratni. Še posebej to velja za pridobivanje različnih dovoljenj, ki so potrebna za izvajanje specifičnih dejavnosti, kot so gostinstvo, gradbeništvo, in zdravstvo.
Podjetniki pogosto poročajo, da se soočajo s težavami pri razumevanju zakonodajnih zahtev, kar povzroča zamude pri ustanavljanju podjetij. Pridobivanje soglasij, dokumentacije in dovoljenj lahko traja več mesecev, kar otežuje hiter začetek poslovanja. Kljub prizadevanjem vlade za poenostavitev postopkov, bi bila nadaljnja digitalizacija in večja preglednost v administrativnih postopkih ključna za zmanjšanje teh ovir.
Visoka davčna obremenitev
Davčna zakonodaja v Sloveniji je še ena izmed pomembnih ovir za nova podjetja. Podjetniki morajo biti pripravljeni na visoke davke in prispevke, ki pogosto predstavljajo veliko finančno breme, še posebej v začetnih fazah, ko podjetje še ni dobičkonosno. Slovenija ima enega višjih davkov na dobiček podjetij, ki znaša 19 %, poleg tega pa podjetniki morajo plačevati tudi prispevke za socialno varnost, zdravstveno zavarovanje in druge obveznosti, ki močno vplivajo na njihovo likvidnost.
Številni podjetniki se pritožujejo nad tem, da bi lahko država uvedla več davčnih olajšav in spodbud za novoustanovljena podjetja, še posebej v prvih letih poslovanja, ko je rast še počasna. V nekaterih drugih evropskih državah obstajajo posebni programi za znižanje davkov za nova podjetja, ki jim omogočajo, da se osredotočijo na rast in razvoj, ne da bi jih davčne obveznosti pretirano obremenjevale.
Pomanjkanje finančnih virov in dostop do kapitala
Financiranje je pogosto eden največjih izzivov za nove podjetnike. Čeprav Slovenija ponuja različne možnosti financiranja prek Slovenskega podjetniškega sklada in Javne agencije Spirit Slovenija, mnogi podjetniki poročajo, da je dostop do teh virov omejen in pogosto zahteva izpolnjevanje strogih kriterijev, ki jih mlada podjetja težko izpolnijo.
Poleg tega je dostop do zasebnega kapitala, kot so tvegan kapital in poslovni angeli, omejen. Podjetniški ekosistem v Sloveniji ni tako razvit kot v nekaterih drugih državah, kar pomeni, da imajo podjetniki manj možnosti za pridobivanje investicij od zasebnih vlagateljev. Posledično so mnogi primorani uporabljati osebne prihranke ali najemati posojila, kar povečuje tveganje za njihovo finančno stabilnost.
Država bi lahko izboljšala dostop do kapitala z uvedbo bolj fleksibilnih programov financiranja ter z vzpostavitvijo bolj aktivnega povezovanja med podjetniki in investitorji. Tovrstne pobude bi omogočile hitrejši dostop do kapitala in povečale možnosti za uspeh novih podjetij.
Pomanjkanje podpornih mrež in mentorstva
Uspeh novoustanovljenih podjetij je pogosto povezan s podporo, ki jo podjetniki prejemajo od izkušenih mentorjev, poslovnih svetovalcev in drugih podjetnikov. V Sloveniji so sicer na voljo različni podporni programi, kot so inkubatorjiin poslovni pospeševalniki, a njihova dostopnost je pogosto omejena na večja mesta, kot sta Ljubljana in Maribor. Podjetniki iz manjših krajev ali bolj oddaljenih regij imajo manj priložnosti za vključitev v te mreže, kar zmanjšuje njihove možnosti za rast.
Mentorstvo je ključnega pomena za nove podjetnike, saj jim pomaga pri izogibanju pogostim napakam in jim nudi dragoceno znanje ter izkušnje. Razširitev tovrstnih programov po celotni državi in povečanje dostopa do mentorstva bi znatno izboljšalo uspešnost novih podjetij, še posebej tistih, ki nimajo veliko izkušenj v poslovnem svetu.
Dinamičnost trga in konkurenca
Slovenija je majhen trg, kar pomeni, da so možnosti za rast omejene, še posebej za podjetja, ki delujejo v bolj specializiranih sektorjih. Podjetniki se pogosto soočajo z visoko konkurenco, kar lahko oteži pridobivanje tržnega deleža in strank. Poleg tega so podjetja v Sloveniji pogosto odvisna od mednarodnih trgov, kar povečuje njihovo izpostavljenost globalnim gospodarskim spremembam.
Majhen domači trg zahteva, da podjetniki že na začetku razmišljajo o internacionalizaciji in vstopu na tuje trge. Kljub temu mnogi podjetniki nimajo ustreznih znanj ali sredstev za širitev na tuje trge, kar pomeni, da ostanejo omejeni na lokalno okolje, kjer so možnosti za rast omejene.
Pomanjkanje digitalnih spretnosti in inovacij
Digitalizacija postaja vse bolj ključna za uspeh podjetij v sodobnem poslovnem svetu. Podjetja, ki ne vlagajo v digitalne rešitve, tveganja, da zaostanejo za konkurenco. Kljub temu se številna nova podjetja soočajo s pomanjkanjem znanja o digitalizaciji in inovacijah, kar omejuje njihov potencial za rast.
Slovenija sicer spodbuja razvoj digitalnih tehnologij prek različnih programov in financiranja, vendar bi lahko bila večja usmerjenost v izobraževanje in spodbujanje inovacij ključna za dolgoročni uspeh novih podjetij. Izobraževalni programi, ki bi podjetnikom pomagali razumeti in implementirati digitalne rešitve, bi lahko bistveno izboljšali njihovo konkurenčnost in povečali njihovo možnost za uspeh.
Pomanjkanje fleksibilnosti na trgu dela
Slovenija se sooča s pomanjkanjem fleksibilnosti na trgu dela, kar predstavlja izziv za številna nova podjetja, še posebej tista, ki potrebujejo hitro prilagoditev glede na spremembe na trgu. Podjetniki pogosto poročajo, da je težko najeti in odpustiti delavce zaradi strogih delovnopravnih zakonov, kar otežuje fleksibilnost pri upravljanju zaposlenih.
Poleg tega podjetniki pogosto naletijo na težave pri iskanju ustrezno usposobljenih kadrov. Pomanjkanje specifičnih veščin, kot so IT znanja in digitalna pismenost, je problem, ki ga Slovenija že vrsto let poskuša rešiti, a ostaja eden glavnih izzivov za nova podjetja.
Kako izboljšati poslovno okolje za nova podjetja v Sloveniji?
Čeprav Slovenija ponuja stabilno poslovno okolje in številne možnosti za podjetnike, je še vedno precej ovir, ki otežujejo začetek poslovanja. Kompleksna birokracija, visoka davčna obremenitev, pomanjkanje finančnih virov in mentorstva ter težave z digitalizacijo so med ključnimi dejavniki, ki otežujejo uspeh novih podjetij.
Za izboljšanje poslovnega okolja bi država lahko še naprej vlagala v digitalizacijo in poenostavitev administrativnih postopkov, uvedla dodatne davčne olajšave za novoustanovljena podjetja ter izboljšala dostop do finančnih virov. Poleg tega bi bilo koristno vzpostaviti bolj razvejeno mrežo mentorstva in podpornih programov, ki bi bili dostopni podjetnikom po vsej državi.
Vse te izboljšave bi pomagale zmanjšati ovire, s katerimi se soočajo nova podjetja, in spodbudile podjetništvo v Sloveniji, kar bi prispevalo k dolgoročnemu gospodarskemu razvoju države.
Comments