Pripravil: dr. Matjaž Knez
Vsi smo kdaj sanjarili o tem, kaj bomo, ko odrastemo, kajne? No, moje sanje so bile jasne že odmalih
žnog: postal bom podjetnik. A kdaj in kakšna bo časovnica, tega točno nisem vedel. Vedel sem samo,
da enkrat: “Bo!” Pravo podjetništvo se mi pravzaprav dogaja v zadnjih, poznih štiridestetih letih.
Te sanje, ki iz leta v leto niso in niso izginile, ampak so postajale le še bolj intenzivne, so bile sprva le
fantazija mladega uma, a pomembna in prva stopnica na moji dolgipoti do vstopa v svet podjetništva.
Kaj že pravijo o sanjarjenju: “Samo nebo je meja!”.
Kot otrok sem namreč že zgodaj vedel, da želim biti podjetnik. Nekoč! Čeprav nisem specifično
dorekel, kaj točno bom počel, sem si že zamišljal, kako bom zgradil hišo iz zaslužka svojega podjetja.
Starša na to sicer nista polagala posebne pozornosti, nista pa me tudi odvračala od uresničevanja
mojih sanj. Spomnim se, kako sem opazoval in spremljal svojega strica, ko se je v zgodnjih
devetdesetih letih loteval lastnega posla, bil pri tem uspešen, danes pa podjetje uspešno vodi že
druga generacija. Po tihem sem si vedno želel, ko bi tudi jaz lahko tako. Ampak očitno takrat še ni bil
moj čas!
Še danes se spomnim, ko mi je oče v osmem razredu osnovne šole kupil izobraževalni komplet
“Dobro jutro elektronika”, kjer sem odkrival osnove elektronike. V srednji šoli, predvsem v začetnih
letnikih je bila potem moja strast predvsem elektronika. Lotal sem vezja, izdeloval sem lightshowe in
si celo sam zlotal ojačevalec za svojo bas kitaro. Ta iznajdljivost je bila odgovor na ekonomske
omejitve tistega časa, ko ni bilo vsega v izobilju in ko si ni bilo mogoče enostavno privoščiti nove
opreme. Pa smo bili prisiljeni se znajti drugače! Želja po lastnem podjetju se je še okrepila, ko sem
kot srednješolec začel razmišljati o servisu elektronskih naprav. S prvim poskusom pridobivanja
strank sem se podal na ulice, kjer sem lepil reklamne letake, doma pa sem si uredil pravo delavnico.
Ampak očitno tudi takrat še ni napočil moj čas!
Fakultetna leta so kasneje prinesla priložnost za delo turističnega vodiča v tujini, kar mi je odprlo
vrata v nov svet, svet novih poznanstev in predvsem nastopanja pred ljudmi. Ko sem se leta kasneje
zaposlil v Telekomu Slovenije, kjer sem se ukvarjal s cenovno politiko in izdeloval poročila za vodstvo
podjetja, sem svoja znanja nadgradil še z znanji za analitiko podakov. In še bi lahko našteval. Vsa
pridobljena znanja in izkušnje sem pridno zlagal v svoj nahrbnik izkušenj in znanj, ki ga danes tako
kot vsak “vedno nosim s sabo”. Vedel sem, da bo enkrat vse prav prišlo!
Pot me je kasneje zanesla v akademski svet, jaz pravim: “Vedno vse z namenom”, kjer danes že
skoraj 20 let poučujem podjetništvo in trajnostno delovanje. Vmes sem imel nekaj pravih poizkusov
podjetništva, od prvega s.p-ja, do ustanovitve podjetja leta 2015, s katerim smo na slovenski trg
lansirali prvo marketplace platformo za inštruktorje. Uspeh takrat ni izostal, saj smo že leto kasneje
prejeli prvo nagrado na izboru startupov časopisne hiše Delo. Vendar tudi takrat očitno še ni bil pravi
čas zame, za moje ideje, za moje podjetništvo in tudi to podjetje je kmalu “odplavalo v zaton”.
Ko je leta nazaj tudi moj brat ustanovil lastno podjetje, ki se ukvarja z logistiko, sem si takrat rekel: Pa
kaj za vraga, še res ni napočil čas, ta trenutek zame, da postanem podjetnik? In še je trajalo, vse do
danes, leta 2024, ko trdno verjamem, da je napočil pravi čas. Svojo podjetniško pot v zadnjih treh
letih nadaljujem s samostojmimi podjetniškimi podvigi in če verjamete, ni tako slabo.
Danes, ko gledam s svoje perspektve leta nazaj, lahko rečem, da me je vsaka stopnja moje poti
uspehov in neuspehov, oblikovala v podjetnika kakršen sem danes. Naučil sem se, da nima smisla
prehitevati ampak kot je rekel moj znanec, se je treba včasih samo usesti na pločnik ob cesti in
počakati, da pride pravi čas. Imam privilegij, za kar sem izredno hvalažen, da hkrati kot podjetnik
delujem tudi kot profesor, ko lahko z veseljem lastne uspešne in neuspešne izkušnje delim z mojimi
študenti in jih vzpodbujam, da sledijo svojim sanjam, tako kot sem jim sam. Moja pot od otroških
sanj do realnosti podjetništva je dokaz, da lahko vztrajnost in strast privedeta do uresničitve tudi
najbolj drznih sanj. Pa čeprav je to včasih malce kasneje, kot si to želiš.
Comments