Pripravil: mag. Igor Grofelnik
V letu 2024 še vedno čutimo posledice ukrajinsko-ruskega spora, ki se je začel leta 2022 in močno preoblikoval evropsko in globalno gospodarsko okolje. Konflikt je povzročil pomembne spremembe v trgovanju, inflaciji in energetskem sektorju ter vplival na številna evropska podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. V tem članku bomo analizirali, kako ta konflikt vpliva na evropsko gospodarstvo, kako lahko vlade podpirajo mala podjetja v tem času, ter kaj bi lahko bile dolgoročne posledice.
1. Vpliv konflikta na evropsko gospodarstvo
Ukrajinsko-ruski spor ima daljnosežne posledice za evropsko gospodarstvo. Ena izmed najpomembnejših posledic je energetska kriza, ki jo je povzročila prekinitev dobave ruskega plina in nafte v številne evropske države. Rusija je bila dolgo eden glavnih dobaviteljev fosilnih goriv v Evropo, zato so sankcije, ki jih je Evropska unija uvedla proti Rusiji, v kombinaciji z ruskim odzivom, povzročile izjemno zvišanje cen energentov.
Zvišanje cen energentov je pritisnilo na proizvodne stroške v številnih sektorjih, kar je posledično povečalo inflacijo. Evropska podjetja so se morala soočiti z višjimi stroški delovanja, kar je neposredno vplivalo na njihovo konkurenčnost. Mala in srednje velika podjetja (MSP) so zaradi tega še posebej prizadeta, saj imajo manjše rezerve kapitala in manj fleksibilnosti pri prilagajanju višjim stroškom. Evropska centralna banka je v poskusu nadzora nad inflacijo dvignila obrestne mere, kar je še dodatno otežilo dostop do financiranja za podjetja.
Poleg tega je spor prekinil številne dobavne verige, še posebej v sektorjih, ki so bili neposredno odvisni od ruskih surovin ali ukrajinskih proizvodnih kapacitet. Na primer, kovine, gnojila in žita, ki jih Ukrajina in Rusija izvažata, so postali bistveno dražji ali pa popolnoma nedostopni, kar je povzročilo povečanje stroškov in motnje v oskrbi. Industrije, kot so kmetijstvo, avtomobilska industrija in kemikalije, so bile še posebej prizadete.
2. Vloga evropskih vlad pri podpori gospodarstva
Da bi ublažile posledice teh gospodarskih pretresov, so evropske vlade uvedle vrsto ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem. Tukaj so ključni koraki, ki jih vlade lahko in morajo sprejeti za zaščito svojega gospodarstva v teh razmerah:
a) Energetska politika
Vlade so bile prisiljene hitro ukrepati za diverzifikacijo virov energije in zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Mnoge države EU so začele povečevati naložbe v obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ter sklenile nove pogodbe z alternativnimi dobavitelji plina, kot so ZDA, Norveška in Katar. Vlade morajo še naprej spodbujati vlaganja v zeleno energijo, saj bo to dolgoročno zmanjšalo ranljivost evropskega gospodarstva na energetske šoke.
Poleg tega številne države uvajajo subvencije za energetsko intenzivne industrije in gospodinjstva, da bi ublažile vpliv visokih cen energentov. Vlade lahko nadaljujejo s temi ukrepi, hkrati pa pospešijo prehod na energetsko učinkovitejše proizvodne metode in uvajanje trajnostnih praks v podjetja.
b) Finančna podpora malim podjetjem
Mala podjetja so še posebej ranljiva v kriznih razmerah, saj nimajo enakih virov in kapacitet kot večje korporacije. Da bi jih zaščitile, so številne evropske vlade že uvedle programe pomoči v obliki subvencij, posojil z ugodnimi obrestnimi merami in davčnih olajšav. V letu 2024 bi morala ta pomoč ostati osrednji del vladnih politik.
Evropska unija je vzpostavila sklade, kot je Sklad za okrevanje in odpornost (NextGenerationEU), ki so namenjeni okrevanju gospodarstva po pandemiji COVID-19 in hkrati naslovitvi izzivov, ki jih prinaša vojna v Ukrajini. Države članice morajo ta sredstva uporabiti za financiranje inovacij, digitalne preobrazbe in energetske učinkovitosti v malih podjetjih, da jim omogočijo dolgoročno preživetje.
c) Obvladovanje inflacije in stroškov dela
Inflacija ostaja ena največjih groženj za stabilnost evropskih gospodarstev. Naraščajoči stroški energentov, hrane in surovin so dvignili življenjske stroške, kar je povečalo pritisk na delodajalce, da zvišajo plače. Vlade morajo uravnotežiti podporo delavcem in podjetjem, da ne bi prišlo do dolgotrajne plačne spirale, ki bi še dodatno poglobila inflacijo.
Eden od pristopov je subvencioniranje stroškov dela za mala podjetja, kar jim omogoča, da ohranijo delovna mesta in plače brez dviga končnih cen izdelkov ali storitev. Hkrati bi morali delodajalci in delavske organizacije sodelovati pri iskanju rešitev, kot so prilagodljive oblike dela, ki zmanjšujejo stroške, a ohranjajo produktivnost.
3. Kako lahko mala podjetja preživijo in uspevajo?
Mala in srednja podjetja (MSP) so hrbtenica evropskega gospodarstva, zato morajo razviti strategije, s katerimi bodo preživela trenutne gospodarske razmere in se prilagodila novim tržnim razmeram.
a) Diversifikacija virov
MSP, ki so bila prej odvisna od ruskih ali ukrajinskih dobavnih verig, morajo čim prej poiskati alternative. Raziskovanje novih trgov, bodisi znotraj EU bodisi na globalni ravni, je ključno za zmanjšanje ranljivosti. Vlade lahko pomagajo MSP s programi za spodbujanje izvoza in mednarodne trgovine ter s povezovanjem podjetij z novimi dobavitelji v varnejših regijah.
b) Inovacije in digitalizacija
Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembna sta inovativnost in digitalizacija za preživetje podjetij v kriznih časih. MSP bi morala vlagati v nove tehnologije, avtomatizacijo in digitalne rešitve, da bi povečala svojo učinkovitost in znižala stroške. Vlade bi morale MSP spodbujati z davčnimi olajšavami in subvencijami za vlaganje v tehnologijo.
c) Povečanje odpornosti z večjo trajnostjo
Vlada in podjetja morajo v svoje dolgoročne strategije vključiti trajnost. Prehod na obnovljive vire energije, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in trajnostno naravnane prakse niso le način za zmanjšanje tveganj, temveč tudi priložnost za izboljšanje konkurenčnosti in privabljanje strank, ki vedno bolj cenijo okoljsko odgovornost podjetij.
4. Dolgoročne posledice in prihodnji ukrepi
Vpliv ukrajinsko-ruskega spora sega daleč preko trenutnih gospodarskih razmer. Konflikt je spodbudil večstranske spremembe na evropskem gospodarskem prizorišču, predvsem na področju energetske politike, inflacijskih pritiskov, trgovinskih povezav ter naložb v obrambo in tehnološko avtonomijo.
Eden izmed glavnih dolgoročnih učinkov je preusmeritev evropskih energetskih politik. Kriza je pokazala nevarnosti pretirane odvisnosti od enega samega vira energije – v tem primeru ruskega plina. Posledično so evropske države začele intenzivne naložbe v obnovljive vire energije, kot so sončne elektrarne, vetrne turbine in alternativne energetske vire, kot je vodik. Na primer, Nemčija in druge članice EU načrtujejo postopno ukinitev odvisnosti od fosilnih goriv iz Rusije in pospešeno vlaganje v zeleno preobrazbo energetskih omrežij(
Poleg energetskih sprememb bo konflikt prisilil Evropo, da poveča strateško avtonomijo v trgovini. Prekinjene dobavne verige in pomanjkanje ključnih surovin so pokazali, kako ranljivo je gospodarstvo, če je preveč odvisno od enega samega dobavitelja ali regije. Evropa bo morala okrepiti svojo industrijsko proizvodnjo in ustvariti varne dobavne verige znotraj Unije. V prihodnjih letih bodo nujne tudi naložbe v kritične industrije, kot so tehnologija, polprevodniki in kmetijstvo, da bi zmanjšali odvisnost od globalnih trgov(
Dodatno pa bodo države Evropske unije morale prilagoditi svoje proračunske prioritete, saj bodo vojaške naložbe postale osrednja tema. Nemčija je že napovedala povečanje obrambnih proračunov, kar bo prineslo večje javnofinančne izdatke in potencialno preusmerjanje sredstev iz drugih sektorjev, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialna pomoč. To bo imelo dolgoročne posledice za evropsko socialno državo, saj bo morala EU iskati ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in ohranjanjem socialnih pravic svojih državljanov(
Ukrajinsko-ruski spor je močno preoblikoval evropsko gospodarstvo v letih po začetku konflikta. Energetska kriza, naraščajoča inflacija, prekinjene dobavne verige in geopolitične napetosti so le nekateri izmed dejavnikov, ki so vplivali na stabilnost trga in konkurenčnost evropskih podjetij, še posebej malih in srednjih. Medtem ko so se številna podjetja soočila z izzivi visokih stroškov in zmanjšanega povpraševanja, so evropske vlade skušale ublažiti vplive z ukrepi, kot so subvencije, davčne olajšave, in podpora energetsko intenzivnim panogam.
Pogled v prihodnost nakazuje, da bo energetska preobrazba ključna za ohranitev gospodarske stabilnosti in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov energije. Naložbe v obnovljive vire in krepitev strateške avtonomije na področju tehnologij in ključnih surovin bodo nujne za ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Mala podjetja bodo morala vlagati v digitalno preobrazbo, inovacije in trajnostno naravnanost, da bi se lahko prilagodila novim razmeram.
Medtem ko vojna še naprej vpliva na vsakdan Evropejcev, bodo morali tako podjetniki kot vlade sodelovati pri iskanju rešitev za dolgoročno stabilnost. Zeleni prehod, prestrukturiranje proračunov in krepitev evropske enotnosti so ključni koraki, ki bodo pomagali premostiti trenutne gospodarske izzive ter pripraviti evropsko gospodarstvo na prihodnje pretresljive dogodke in negotovosti.
Comments