Vpliv volitev v Evropski parlament 2024 na gospodarsko politiko EU: pot k stabilnosti ali novi izzivi?

Pripravil: mag. Igor Grofelnik

V letu 2024 so rezultati volitev v Evropski parlament prinesli pomembne spremembe, ki bodo v prihodnjih letih oblikovale gospodarsko politiko Evropske unije. Prevladala je Evropska ljudska stranka (EPP), kar pomeni premik k bolj konservativnim ekonomskim politikam, ki se osredotočajo na fiskalno disciplino in gospodarsko stabilnost. Ta premik prinaša vrsto izzivov, zlasti glede napetosti med posameznimi državami članicami in Evropsko komisijo, saj se države lahko odločijo za bolj neodvisne fiskalne strategije. Vpliv teh volitev na gospodarstvo EU je ključna tema, saj bodo te politike vplivale na nadaljnjo rast in stabilnost unije.

Evropska ljudska stranka, ki je osvojila največ sedežev, zagovarja strožjo fiskalno politiko, kar pomeni bolj strogo regulacijo državnih proračunov in zmanjšanje primanjkljajev. Z drugimi besedami, pričakujemo lahko povečano osredotočenost na zniževanje javnega dolga in primanjkljaja, kar bi lahko v nekaterih državah povzročilo ponovno uvedbo varčevalnih ukrepov. Medtem ko so te politike namenjene stabilizaciji gospodarstva in preprečevanju inflacije, obstaja nevarnost, da bodo ovirale gospodarsko rast, zlasti v državah, ki še vedno okreva po pandemiji in gospodarskih težavah prejšnjih let.

Poleg tega se s premikom v desno na političnem spektru krepi poudarek na konkurenčnosti in deregulaciji. Ta pristop spodbuja bolj tržno usmerjene reforme, ki bi lahko okrepile inovacije in vlaganja, vendar hkrati prinašajo tveganje za povečanje socialnih in gospodarskih razlik med državami članicami. Nacionalne vlade bi lahko zaradi nove politične dinamike začele slediti svojim interesom na področju fiskalne politike, kar lahko ogrozi enotnost EU. Tako bi lahko denimo nekatere države članice povečale domačo porabo, da bi spodbudile domačo rast, kar pa bi lahko povzročilo trenja z Evropsko komisijo glede proračunskih pravil in skladnosti s fiskalnimi pravili unije.

Vpliv teh politik se bo čutil na več ravneh. Na eni strani bo poudarek na ohranjanju stabilnih javnih financ, kar bi lahko zmanjšalo inflacijske pritiske in povečalo zaupanje investitorjev. Po drugi strani pa obstaja tveganje, da stroge fiskalne politike omejujejo rast v državah, kjer bi bila potrebna večja vlaganja v socialne programe ali infrastrukturo za spodbujanje gospodarskega okrevanja. Na dolgi rok bi lahko ta politični premik preoblikoval pristop EU k gospodarski politiki in povečal poudarek na konkurenčnosti, kar bi spodbudilo vlaganja in inovacije. Toda to bi lahko tudi poglobilo gospodarske razlike med državami članicami, kar bo ključno vprašanje, ki ga bodo morali evropski voditelji nasloviti v prihodnjih letih.

Volilni rezultati tudi poudarjajo, kako bodo politike vplivale na dolgoročne gospodarske reforme EU, zlasti v luči energetskih izzivov in digitalne preobrazbe. EPP in desna krila političnega spektra močno podpirajo deregulacijo in prosto tržišče, kar bi lahko spodbudilo več vlaganj v tehnološke inovacije in energetsko neodvisnost. Hkrati pa bi lahko bolj konservativna politika zadržala nujne investicije v trajnostno energijo in ekološki prehod, ki so ključni za dolgoročno stabilnost evropskega gospodarstva​.

Politične posledice teh volitev so vidne tudi v finančnih trgih, kjer vlagatelji postajajo bolj previdni zaradi možnosti večje fiskalne neodvisnosti posameznih držav članic. To bi lahko povzročilo večjo volatilnost na trgih državnih obveznic in višje stroške zadolževanja za države, ki bodo odstopale od fiskalnih pravil EU. Tudi bonitetne agencije bodo pozorne na morebitna neskladja v fiskalni politiki držav članic, kar bi lahko dodatno otežilo dostop do financiranja za države, ki se bodo znašle pod večjim pritiskom investitorjev.

Pomembno je poudariti, da ta premik ni nujno negativen za celotno evropsko gospodarstvo. Evropska unija že dolgo išče ravnovesje med gospodarsko rastjo, trajnostjo in fiskalno disciplino, in volilni rezultati lahko prinesejo nove priložnosti za gospodarsko prenovo. Zmanjšanje inflacije, ki ga je napovedala Evropska centralna banka (ECB), bo olajšalo življenje tako podjetjem kot potrošnikom. ECB ocenjuje, da bo inflacija v evroobmočju leta 2024 dosegla 2,7 %, kar je občutno manj kot v prejšnjih letih. To bo omogočilo večjo kupno moč gospodinjstev in hkrati spodbudilo večjo potrošnjo​.

Vendar pa je jasno, da bo uspeh teh politik v veliki meri odvisen od sposobnosti voditeljev EU, da uravnotežijo različne interese držav članic in vzpostavijo dolgoročno vizijo gospodarskega razvoja. V prihodnjih mesecih bo ključna naloga evropskih institucij in politikov, da se izognejo prevelikim fiskalnim razlikam med državami in zagotovijo, da nova gospodarska politika spodbuja tako stabilnost kot rast. Evropski parlament in Evropska komisija bosta morala tesno sodelovati pri reševanju teh izzivov, da bi ohranili gospodarsko kohezijo EU in zagotovili njen uspeh na svetovnem trgu​.

V zaključku je jasno, da rezultati volitev v Evropski parlament leta 2024 predstavljajo pomemben preobrat v gospodarski politiki EU. Usmerjenost k strožji fiskalni disciplini in večji konkurenčnosti prinaša vrsto izzivov, vendar hkrati odpira tudi priložnosti za dolgoročni gospodarski razvoj. Ključno bo, da evropski voditelji najdejo pravo ravnovesje med ohranjanjem stabilnosti in spodbujanjem rasti, da bo Evropska unija ostala konkurenčna in privlačna za vlagatelje, obenem pa bo zagotovila gospodarsko blaginjo za vse svoje državljane.

Viri:

1. Evropska komisija – Gospodarska napoved za leto 2024: EU Economy Forecast

2. ECB – Ekonomski bilten, 4/2024: ECB Economic Bulletin

3. BusinessEurope – Pomladanska gospodarska napoved 2024: BusinessEurope Spring Economic Outlook

4. Newsletter European – Vpliv volitev v Evropski parlament 2024: Newsletter European